Priznanja Slovenskega arheološkega društva za izjemne dosežke na področju arheologije v letu 2003

Murska Sobota, 18. novembra 2004


Priznanje Slovenskega arheološkega društva prejme dr. Neva Trampuž Orel za izjemne dosežke s področja spektrometričnih raziskav bronastodobnih in železnodobnih kovinskih predmetov iz Slovenije
Dolgoročni projekt načrtnih analiz prazgodovinskih in v tem okviru predvsem bronastodobnih kovinskih predmetov se je začel leta 1988 v obliki sodelovanja med Arheološkim oddelkom Narodnega muzeja Slovenije in laboratorijem za analizno kemijo Kemijskega inštituta v Ljubljani. Že od začetka je glavno izvedbeno vlogo z arheološke strani odigrala Neva Trampuž Orel. Do sredine devetdesetih let so bili odvzeti vzorci preko tisoč bakrenim in bronastim predmetom, predvsem tistim iz zakladnih najdb pozne bronaste dobe. Tem predmetom so s spektroskopijo določili praviloma dvanajst kemičnih elementov, ki so bili predmet nadaljnjih analiz.
Rezultati teh analiz so presenetljivi in vznemirljivi, zasluga Neve Trampuž Orel pa je, da so bili ažurno predstavljeni v mednarodno odmevnih revijah in zbornikih. Dokaz za odmevnost in pomembnost navedenih rezultatov je njihovo pogosto citiranje v strokovni literaturi široko po Evropi in tudi njihovo upoštevanje v vseevropskih pregledih in učbenikih za bronasto dobo. V zadnjih letih se projekt nadaljuje in razširja tako na posamezne bronastodobne najdbe iz Slovenije kot na izbrane sklope najdb iz sosednjih dežel.


Priznanje Slovenskega arheološkega društva prejmejo Miha Mlinar, Drago Svoljšak in Beatriče Žbona Trkman za arheološki del stalne razstave Tolminskega muzeja v Tolminu
Predstavitev Posočja od starejše kamene dobe do starih Slovanov je del stalne razstave Tolminskega muzeja z naslovom Naplavine obsoške zgodovine, ki si v celoti zasluži zelo visoko oceno. Muzejski prikaz arheoloških dob, ki so ga pripravili Miha Mlinar, Drago Svoljšak in Beatriče Žbona Trkman, obsega geografsko porečje reke Soče s pritoki Idrijco, Bačo in Vipavo. V šestih prostorih prvega nadstropja se obiskovalec sprehodi od piščali iz jame Divje babe I v dolini Idrijce mimo naselbin in zakladnih najdb bronaste dobe, skozi izčrpno predstavitev železnodobnih skupnosti, ki ga med drugim seznani z dobro raziskanim naseljem na Mostu na Soči in svetom umrlih, dalje mimo orožja rimskih zavojevalcev in pričevanj o zgodnjem krščanstvu do naselitve Slovanov.
Estetsko razstavljene in skrbno restavrirane eksponate dopolnjujejo spremna besedila, video, fotografije in risbe, načrti, grafične rekonstrukcije, makete bivališč in zemljevidi z najdišči posamezne arheološke dobe. V vsakem od šestih razstavnih prostorov so tujim obiskovalcem v pomoč listi s predstavitvijo vitrin v angleščini, nemščini in italijanščini. Na začetku razstave so navedeni številnih sodelavci, ki so sodelovali pri njeni postavitvi, pri besedilih, ki črpajo iz strokovnih in poljudnih objav drugih avtorjev, pa je vsakokrat pošteno naveden vir.


Častno članstvo Slovenskega arheološkega društva se podeli Miranu Bremšaku, dr. Tonetu Cevcu in Francetu Steletu za arheološko topografijo na območju Območne enote Kranj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Miran Bremšak, dr. Tone Cevc in France Stele svoje znanje in prosti čas usmerjajo v načrtno odkrivanje novih arheoloških najdišč, zaščito že znanih najdišč in v sodelovanje pri arheoloških raziskavah. Samostojno ali v sodelovanju z arheologi objavljajo nekatera svoja odkritja in na različne načine skrbijo za popularizacijo arheologije. Sodelovanje med arheologi in omenjeno trojico se je razvilo v pomembno dejavnost, ki pomaga pri zaščiti arheoloških spomenikov ter podpira nekatere projekte Območne enote Kranj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani in Gorenjskega muzeja v Kranju.
Eno najpomembnejših področij delovanja trojice je topografija visokogorja v Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah in Julijskih Alpah. Vsako poletje odkrijejo več novih arheoloških najdišč. Po skoraj desetih letih dela ugotavljamo presenetljivo gostoto antične poselitve, prva prazgodovinska in prva zgodnjesrednjeveška najdišča.
Drugo območje, na katerem opravljajo arheološko topografijo, je ravnina med Kamnikom, Kranjem in Ljubljano z okoliškim hribovjem. Posebej moramo poudariti številna nova bakrenodobna naselja na višinah, odkritje dveh zakladov iz pozne bronaste dobe pri Mengšu, poznorimskega zaklada orodja pri Radomljah ter rimskega vodnjaka v Suhadolah pri Komendi.
Cela vrsta njihovih odkritij je že prešla v znanstveno in poljudno literaturo, dr. Tone Cevc pa je pripravil tudi več samostojnih objav arheoloških odkritij v visokogorju.


Zaslužno članstvo Slovenskega arheološkega društva se podeli Mihi Knificu za sodelovanje pri arheološki razstavi Od Rimljanov do Slovanov in za poljudnoznanstveni film Z vzhoda
Po srednješolski izobrazbi fotograf, po visokošolskem študiju pa absolvent kiparstva je Miha Knific v zadnjih letih prispeval pomemben delež k prepoznavnosti in uveljavitvi slovenske arheologije v javnosti.
Za razstavo Od Rimljanov do Slovanov je izdelal odlične upodobitve osmih posameznikov, pripadnikov različnih etničnih skupnosti iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Te odmevne upodobitve so bile tudi fotografska podlaga za arheološki del priložnostne razstave Tisoč let in več na Goriškem, postavljene v Goriškem muzeju.
Odločilen pa je bil delež Mihe Knifica pri filmu Z vzhoda, za katerega je napisal scenarij, spremljajoče besedilo in ga tudi režiral. Izhodišče filma so bila arheološka odkritja slovanskih selišč na trasi avtoceste pri Novi tabli blizu Murske Sobote. S sodelovanjem številnih domačih in tujih strokovnjakov je Knificu uspelo na zanimiv način prikazati življenje v naselbini ob potoku Dobel, hkrati pa podati tudi širše zgodovinsko dogajanje.


Ljubljana, 11. november 2004
Povzetke je pripravil dr. Dragan Božič